Pisalo se je leto 1945. Med vaščani je bilo kar nekaj takšnih, ki jim ni bilo vseeno kaj se bo zgodilo, če pride do požara ali kaj podobnega. Namreč, najbližja požarna bramba, kakor so se takrat imenovala gasilska društva, je bila v Polhovem Gradcu. Konjska vprega in ročna črpalka nista bili kos tako hitremu posredovanju, kot je to zahteval ogenj, ki ni čakal.Želeli so tudi v Dvoru ustanoviti požarno brambo. In res je bilo novembra 1945 na pobudo desetih krajanov ustanovljeno današnje Gasilsko društvo Dvor.
Prvi prostor, kjer so se zbirali in spravili opremo, so dobili v mežnariji. Za začetek so si od gasilskega društva Polhov Gradec sposodili ročno brizgalno in nekaj cevi. Želja je bila imeti svojo opremo. Vsako leto je društvo s pomočjo krajanov kupilo nekaj opreme. Leta 1951 pa je društvo prejelo od okrajne gasilske zveze prvo motorno črpalko “RAKOVICA”. Ne uporabljamo je več na intervencijah, služi nam kot spomin na takratne čase. Še vedno deluje. Z pridobitvijo črpalke se je postavilo vprašanje, kako biti mobilen. Treba je bilo začeti zbirati sredstva za vprežni voz, na katerem bo črpalka in oprema.
Z lastnimi sredstvi in sredstvi krajanov je društvo že takoj naslednje leto nabavilo potreben voz. Najeti prostor je postajal premajhen za vso opremo in treba je bilo razmišljati o nekem večjem. To večje pa je gasilski dom, tu, pred katerim stojimo danes. Veliko dela in truda je bilo potrebno, da je zrasla ta stavba, gasilci in vaščani so opravili več kot 12.000 prostovoljnih delovnih ur. Leta 1956 je bilo slovesno odprtje tega doma.
Ko je minilo prvih 20 let delovanja društva se je zgodilo že veliko in ob tem jubileju je društvo razvilo svoj prapor. Splošni razvoj je šel dalje, na cestah je bilo vedno več avtomobilov, in tudi društvo je želelo v korak z časom. Leta 1969 je društvo kupilo večjo in zmogljivejšo črpalko “SORA”, ki je še vedno uporabna. Že dve leti nato pa je ob pomoči Gasilske zveze Ljubljana Vič-Rudnik, Hoje Polhov Gradec in krajanov društvo kupilo prvo motorno prevozno sredstvo, kombi IMV, ki je zelo povečal učinkovitost pri pomoči in reševanju.
Hitro prevozno sredstvo je zbudilo željo po še močnejši črpalki, in že leta 1974 je društvo kupilo črpalko “ROSENBAUER”, ki jo še danes uporabljamo.
V letih 1975 in 1976 se je na pobudo krajanov iz Babne Gore ustanovila desetina in postavila shramba za orodje in opremo.
Ker pa ob gradnji doma ni bilo dovolj sredstev, je ostalo še marsikaj, kar je bilo treba dokončati. Tako je bila v letih od 1975 do 1986 dokončala dvorana, nabavljena električna sirena, izdelana fasada doma in na koncu je bila prekrita še streha.
Komaj so se končala gradbena dela, že je bila želja po vozilu, ki bi pripeljalo na mesto gašenja večjo količino vode. Petrol nam je podaril 10 let staro avtocisterno, ki so jo uporabljali za prevoz goriva. To darilo-avtocisterna je dosežek, ki nikakor ne sme biti prezrt. Vsa dela smo strokovno opravili člani društva sami. Jo popolnoma prenovili, nanj montirali nerjavečo cisterno in drugo opremo ter jo 1987 dali v uporabo. Služila nam je že na precej intervencijah, in tudi za prevoz pitne vode.
Leta so minevala, staral se je tudi kombi, ki je kar klical po zamenjavi. Denarja za novega ni bilo. Ponudila se nam je priložnost nakupa skoraj novega, a močno poškodovanega kombija znamke “IVECO”. Priskočila nam je na pomoč občinska gasilska zveza Ljubljana Vič-Rudnik in plačala vozilo. Začelo se je spet delo, in leta 1990 je bilo vozilo popolnoma popravljeno in predelano v gasilske namene, spet vse s prostovoljnim delom članov društva.
Spet smo se vrnili h gradnji in leta 1992 prizidali še eno garažo. Leta 1994 smo asfaltirali še dvorišče in uredili okolico. Ob 50. obletnici smo poskrbeli za popolno prenovo notranjosti gasilskega doma. Na pročelje smo dali naslikati podobo sv. Florjana, zavetnika gasilcev, ki je bil skupaj z opremo in domom 30. aprila tudi blagoslovljen.
Vzporedno pa smo ves čas delali tudi na operativnem področju, bogatili znanje na raznih izpopolnjevanjih in tečajih ter spremljali novosti reševanja. Veliko naših članov je opravilo izobraževanje za posamezne specialnosti. Vseskozi smo delali tudi z mladino in najmlajšimi, kar se je izkazalo tudi z doseženimi številnimi dobrimi rezultati na tekmovanjih.
Vse to se je izkazalo, kako zelo uspešni smo bili na številnih intervencijah.
Po osamosvojitvi je standard zelo hitro naraščal, s tem pa tudi razne nevarnosti. Tehnika gašenja je dobivala nove oblike. Potrebna je bila nova oprema. Vozila so se starala. Veliko smo razmišljali o nabavi novega vozila in se v začetku leta 2003 odločili, da storimo ta korak. Izbrati vozilo, ki bo kar najbolje služilo svojemu namenu ni bilo lahko. Po tehtnem analiziranju smo sprejeli sklep o nabavi kombiniranega vozila s cisterno. Začelo se je najtežje, kje dobiti tako velika finančna sredstva. Na pomoč nam je priskočila občina Dobrova-Polhov Gradec, Gasilska zveza Dolomiti, Uprava RS za zaščito in reševanje, boter avtomobila Alojz Peklaj, podjetja in krajani. Danes je tu pred nami sodobno gasilsko vozilo s štirikolesnim pogonom, cisterno, visokotlačno črpalko in potrebno opremo za uspešno pomoč pri požarih in drugih nesrečah. Ni še v celoti plačano, in upam, da nam boste pomagali, da tudi to nalogo opravimo.
Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi tistega novembra leta 1945 ustanovili društvo in potem ves čas s prihodom novih članov trdo delali, če ne bi bilo pomoči krajanov in vseh, ki so nas finančno in moralno podpirali.
Ob tem jubileju se v imenu vseh članov Prostovoljnega Gasilskega društva Dvor in v svojem imenu prisrčno zahvaljujem prav vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali, da je danes društvo močno in usposobljeno za pomoč in reševanje.
Na pomoč!
Dvor, julij 2005
Predsednik PGD Dvor
Franc Setnikar
